četrtek, 15. september 2011

Deset mitov o nosečnosti

nosečnost

Potem, ko vse obvestiš, da si noseča, ne bodi presenečana, če te bo družina, prijatelji, celo tujci zasipali z "ljudskimi modrostmi".

Nosečnost je prepolna zgodb starih babic, ki se prenašajo iz generacije na generacijo.

Mi ti predstavljamo nekaj običajnih mitov o nosečnosti, ki so sicer zabavni, niso pa resnični.

Pikantna hrana je prevarant!
Pikantna hrana lahko izzove porod. V večini primerov lahko nosečnice jedo skoraj vse, obstaja pa določena hrana, za katero zdravniki priporočajo, da se ji nosečnice izogibajo, kot sta zelo mehek ali nepasteriziran sir. Ta živila, čeprav redko, imajo lahko bakterijo listerijo, ki jo povezujejo s splavom ali prezgodnjim porodom.

Zabloda okoli srčnega utripa
Če je utrip srca nizek - nosiš fantka in če je visok - deklico.

Previdnosti nikoli ni dovolj
Če nosečnica dvigne roke nad glavo - se bo otrok zadušil.

Vroče seksualno praznoverje
Strastno ljubljenje izziva porod. Seks ne bo povzročil porod. Zdravniki ga celo svetujejo.

Stara ugibanja o zgagi
Če nosečnico pogosto peče zgaga, bo imel otrok polno glavo las.

Pazi se grdega
Če nosečnica vidi nekaj grdega ali strašnega, bo tudi otrok grd. To je dvojna laž, prvič ne obstaja noben znanstveni dokaz in drugič, ne obstaja nekaj, kar lahko imenujemo grd otrok.

Laž o "ječmenu"
Tisti, ki bo prikrajšal nosečnico za hrano, ki si jo je zaželela, bo dobil "ječmen" na očesu.

O kavi in željah
Če je otrok rojen z madeži v barvi bele kave, je mama popila preveč kave ali se ji med nosečnostjo ni izpolnila neka želja. Spet, samo mit!

Lepota je prenosljiva
Če dobi nosečnica izpuščaje, nosi deklico, ki ji bo ukradla vso lepoto. To je šivinistično naklepanje, kaj pomeni to, da lahko otrok ukrade mamino lepoto? V vsakem primeru to ni resnica, to je smešno.

Gor - dol
Ženska, ki nosi visoko, bo imela deklico. Ženska, ki nosi nizko, bo imela dečka. To je zelo pogost mit, toda ni resničen.

Med nosečnostjo je najboljša strategija "nasvete prijateljev in sorodnikov jemati z rezervo medtem, ko se je nasvetov, ki ti jih daje tvoj ginekolog, dobro tudi v resnici držati.

 

sreda, 14. september 2011

Poporodna depresija

nosečnost

Poporodna depresija se običajno pokaže tri mesece po porodu, včasih pa celo šest do osem mesecev po porodu, zato je bistveno, da v tem času opazujemo kako se počuti in obnaša mati. Bistvena pri tem je pomoč partnerja, saj mora opazovati, če se pojavljajo znaki morebitne poporodne depresije ter obenem svoji partnerki pomagati kolikor se le da in ji omogočiti tudi kakšno uro na dan le zase. Pri poporodni depresiji je namreč ključno, da čimprej prepoznamo njene znake, saj depresivna mati s svojim otrok ne more vzpostaviti ljubečega odnosa, otrok pa je lahko kasneje zaradi tega tudi sam podvržen možnosti za nastanek depresije. Dobro torej opazujte same sebe, partnerji pa novo mamico svojega otroka, da se na daleč izognemo tragičnim posledicam poporodne depresije o katerih lahko poslušamo pri poročilih.

 

Stiska med nosečnostjo

Mama lahko pri soočanju z vsemi spremembami, ki jih prinese nosečnost in priprava na porod, doživlja stisko, nesprejemanje, nerazumevanje, tesnobo, strah, jezo in osamljenost. Pogosto pa se nosečnost navzven predstavlja v povezavi s sproščenostjo, uživanjem, veseljem, srečo, izpopolnitvijo, kar oteži izražanje skrbi, strahu, sposobnost »kako bom kot mama poskrbela za dojenčka«, dvom v svoje materinstvo, razočaranje nad telesom, ki spreminja svojo obliko, strah pred izgubo privlačnosti partnerja. Mamice so zato pod dodatnim stresom – kako biti ob vsem tem iskrene do sebe in drugih, poiskati oporo v partnerju, prijateljici, starših, si dati dovoljenje govoriti o teh bolečih občutkih, strahovih, si priznati, da z njimi ni zato nič narobe, da so ti občutki normalna posledica doživljanja sprememb. Če te stiske ostajajo neizrečene in jih mamice nosijo v sebi, postanejo breme, nimajo možnosti olajšati sebe, pridobiti podporo in biti slišane v tem kar doživljajo.

 

Opora v partnerju

 

Veliko pomeni, če je partner tisti, ki sliši te bolečine, ki je tam zame – saj je moj sopotnik in oče najinega otroka. In nam je ob tem lahko v veliko oporo on ali kakšna druga odrasla oseba, s katero imamo tesen in zaupen odnos. Če zmoremo iskreno izraziti svojo stisko, nas partner sliši, zdrži ob nas, nas ne obsoja, ne deli nasvetov, ampak je samo tam za nas – da smo slišane v negativnih doživljanjih. Zaupen odnos s partnerjem omogoča varnost, pripadnost in ljubezen, ki jih mamica v takih trenutkih še kako potrebuje.